Koronavirus oziroma »korona fobija«

Koronavirus oziroma »korona fobija«

16.03.2020

Magister psihosocialne pomoči Damjan Verhovc v prispevku opozori, da ljudje doživljajo koronavirus kot neviden sovražnik in ko človek sovražnika ne vidi se zgodi, da izgubi občutek nadzora. Takrat poskuša narediti nekaj, da nadomesti ta občutek in ponovno doseže nadzor nad sedanjostjo. Tako lahko razložimo, da se ljudje za blaženje tesnobe, ko občutijo izgubo nadzora, zatečejo k različnim načinom spoprijemanja oziroma se odzovejo z različnimi odzivi in vzorci vedenja.

»V kolikor smo še pred časom mislili, da epidemija koronavirusa ne more prizadeti našega okolja, saj nismo bili dovolj informirani oziroma nismo dovolj poznali njene razsežnosti, se moramo zdaj zavedati, da se ob epidemijah pojavi tudi porast tesnobe in tudi tukaj Slovenija ni in ne bo izjema. Več kot očitno je, da se bo potrebno vzporedno z že prisotno epidemijo soočati tudi z močnim porastom tesnobe, poimenovali bi jo lahko kar »korona fobija«. Spoprijemanje s tesnobo lahko traja tudi več časa kot pa sam virus. Strah je bolj nalezljiv kot sam virus in tudi strah se hrani s strahovi drugih ljudi,« poudari psihosocialni svetovalec.

Opiše, da tesnoba v tovrstnih globalnih situacijah prizadene vsakega posameznika, odvisno v kolikšni meri, njeni simptomi pa se prepletajo in odražajo v mislih, telesu, vedenju in čustvovanju. Ljudje vse več opazijo zaskrbljenost, nemiren želodec, nespečnost, bolečine v prsih, pospešeno bitje srca, lovljenje sape, potenje, napetost v mišicah, tresenje, mravljince, razdražljivost, glavobole, občutek obupa, zmedenost, itd. »Ključni vir tesnobe je vsekakor povezan z negotovostjo in občutkom izgube kontrole nad trenutno situacijo in posameznika lahko s časoma privede tudi do paničnih napadov,« opozori.

Omeni, da ljudje vladi in medijem zaradi nenehno spreminjajočih informacij postopno prenehajo zaupati. Polno je takšnih in drugačnih informacij in dezinformacij, ljudi pa to spravlja v obup predvsem takrat, ko imajo občutek nemoči.

»Epidemije običajno sprožijo pri ljudeh iracionalne strahove in sicer strah pred neznanim. Ljudje imajo občutek, da varnega kraja ni in da se ne bodo uspeli nikamor zateči, v kolikor bi prišlo do še večjega porasta in neobvladljive situacije. Tako ljudje doživljamo tovrstni virus kot neviden sovražnik in ko sovražnika ne vidimo se zgodi, da izgubimo občutek nadzora. Takrat poskušamo narediti nekaj, da nadomestimo ta občutek in ponovno dosežemo nadzor nad sedanjostjo. Ljudje se za blaženje tesnobe, ko občutijo izgubo nadzora, zatečejo k različnim načinom spoprijemanja oziroma se odzovejo z različnimi odzivi in vzorci vedenja. Nekateri zanikajo resnost problema, nekateri se spoprijemajo z agresivnostjo, nekateri se pripravljajo na najbolj črn scenarij, itd. Predvsem smo lahko v zadnjem času opazili vedenje ljudi in sicer »panično« nakupovanje prehranskih izdelkov. Potrebno se je zavedati, da se lahko prav v množici in socialnem stiku nalezemo virusa,« podrobno razloži.

Kako se lahko najbolje spoprijemamo s situacijo?
»Ljudje potrebujejo v tovrstnih situacijah predvsem sigurnost in zaupanje in tukaj morajo vlada in strokovnjaki na tem področju narediti največ. Enako pomembno pa je, da se posameznik bolje informira o virusu. Potrebna je edukacija in sicer razumeti kaj se dogaja, kako poteka, kako se lahko okužimo in kako zdravimo. Te informacije so zelo pomembne, da ostane posameznik mirnejši. Kar pa ne pomeni, da neprestano ždimo pred družbenimi mediji, ker prav tam se zbira največ napačnih informacij,« poudari Damjan Verhovc.

Prav tako opozori, da se trenutno premalo zavedamo, da epidemija prehaja v psihološko fazo in se bo v bodoče bolj potrebno povezovati s kadri za psihosocialno pomoč. »Pomembno je, da ljudje ostanejo mirni ter v prihodnje zaupajo v medicinsko stroko in njihovim kompetencam, da bo znala poskrbeti za epidemijo. V kolikor pa posameznik čuti izrazito notranjo stisko, pa je priporočljivo poiskati tudi strokovno pomoč na področju duševnih stisk. V Sloveniji je veliko inštitucij, kjer lahko posameznik poišče tovrstno pomoč,« še omeni.

Damjan Verhovc je magister psihosocialne pomoči in diplomirani profesor športne vzgoje. Vodi programe ter izvaja psihosocialno svetovanje v ambulanti za psihološko in psihoterapevtsko svetovanje v Diagnostiki Clarus.

 
 
 

Prijavite se na naše e-novice

Želite spremljati naše novosti, posebne ponudbe in zanimive ter koristne namige? Potem se naročite na e-novice Diagnostike Clarus.

 
    1. Diagnostika Clarus d.o.o. varstvu vaših osebnih podatkov posveča posebno pozornost in skrb. Podrobnejša pravila glede uporabe in obdelave vaših osebnih podatkov si lahko preberete v Pravilniku o zasebnosti.
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.