Menu
Zapri
Pregled MINI Clarus Stres poleg testa za oceno stopnje stresa/izgorelosti vključuje tudi izbran "paket laboratorijskih preiskav" namenjenih odkrivanju možnih težav ali določenih sprememb, ki nastanejo kot negativna posledica stresa. Zdravnik specialist internist opravi zaključni pogovor ter ustno in pisno poda končno oceno.
Naročite se na Mini Claru Stres
Za vsa vprašanja smo vam na voljo po tel. št.: 01 2000 910 , 040666056 ali na e-mail naslovu mdps@diagnostika-clarus.si
Stres lahko povzroči resne posledice na naše zdravje, povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in poslabša zdravstvena stanja, kot so astma, diabetes in hipertenzija.
Vrsta storitve: PREGLED MINI CLARUS STRES
Preglede Mini Clarus izvajamo po dogovoru
Kraj pregleda: Grška ulica 13, 1000 Ljubljana ( BTC hala 9 )
CENA za Mini Clarus Stres: 270 €
*Kliknite na posamezni pregled/preiskavo za prikaz opisa.
Laboratorijske preiskave krvi so eden najpomembnejših ukrepov, ki ga lahko storimo za preprečevanje življenjsko nevarnih bolezni. Rezultati lahko pomagajo odkriti skrite zdravstvene težave v zgodnjih fazah, kadar je zdravljenje še vedno mogoče in učinkovito.
Hemogram (krvna slika)
Hemogram imenovano tudi krvna slika, določa vrednosti eritrocitov (rdečih krvnih celic), levkocitov (belih krvnih celic), število trombocitov in eritrocitnih indeksov (MCV, MCH, MCHC, RDW), določi vrednosti hemoglobina v krvi in določi volumenski delež rdečih krvničk v krvi (hematokrit). Hemogram nam poda splošne informacije o krvnih celicah.
DKS (diferencialna krvna slika)
DKS (diferencialna krvna slika) določi vrednosti posameznih vrst levkocitov (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni granulociti, limfociti in monociti). Hemogram z DKS pomaga oceniti splošno zdravstveno stanje in je dober indikator za različna bolezenska stanja, ki vplivajo na krvne celice, kot so slabokrvnost, infekcije, vnetja in krvavitve.
SR (sedimentacija)
SR ali sedimentacija je krvna preiskava, ki meri hitrost posedanja rdečih krvničk oz. eritrocitov v krvi. Pomaga postaviti diagnozo bolezenskim stanjem z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).
Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni.
Diabetes je ena najpogostejših kroničnih bolezni,
ki jo v številnih primerih lahko preprečimo,
če jo odkrijemo dovolj zgodaj.
Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes.
Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi:
Z določanjem vrednosti holesterola v krvi lahko podamo oceno tveganja za nastanek:
Prav tako pomaga določiti vrsto zdravljenja in njeno učinkovitost.
HOLESTEROL je sestavni del vsake celice in je ključnega pomena za tvorbo večine hormonov (npr. testosteron in estrogeni).
HDL HOLESTEROL odvaja presežek holesterola v jetra, zato lahko rečemo, da je to "dober" holesterol, ki pomaga pri čiščenju krvnih žil in zmanjšuje tveganje za bolezni ožilja.
LDL HOLESEROL ali "slab" holesterol, povečuje tveganje za skladiščenje nečistoč na stenah krvnih žil, kar privede do zamašitve in poveča tveganje za bolezni ožilja ter za srčno in možgansko kap.
TRIGLICERIDI so maščobe v krvi. Previsoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil, vključno s srčno in možgansko kapjo.
Opravimo pregled hormonov v telesu: TSH, DHEA-s, Kortizol in Progesteron
Tirotropin, ščitnico spodbujajoči hormon ali tiroideo stimulirajoči hormon (TSH) spodbuja delovanje ščitnice. Merjenje vrednosti TSH nam pomaga podati oceno funkcije ščitnice. Prevelike ali premajhne vrednosti THS v krvi so znak nepravilno delujoče ščitnice.
Dehidroepiandrosteron sulfat (DHEA-S) je hormon nadledvične žleze. V majhnih količinah se proizvaja v testisih in jajčnikih. Uporablja se za izključitev nekaterih bolezni testisov ali jajčnikov in za diagnosticiranje hirzutizma in virilizma.
Poleg tega pa je pomemben pri postavitvi diagnoze:
Kortizol je hormon, ki prispeva k številnim telesnim funkcijam in igra vitalno vlogo pri odzivu telesa na stres:
Test progesterona se pogosto izvaja za ugotavljanje vzroka neplodnosti, spremljanje ovulacije, za diagnozo zunajmaternične ali neuspešne nosečnosti ter odkrivanje vzroka nenormalnih materničnih krvavitev.
Progesteron ohranja zdravje:
Vitamin D je pomemben za:
Pomanjkanje Vitamina D, v katerikoli fazi življenja, izredno oslabi zdravje.
Vitamin B12 in folat sta dva pomembna vitamina (del B kompleksa), ki sta nujna za normalno:
Laboratorijska preiskava krvi za Vitamin B12 nam pomaga pri odkrivanju:
Oceno stopnje stresa in izgorelosti vam bo podal terapevt na podlagi vaših rešitev samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika in pogovora z vami.
1. Reševanje vprašalnika
S pomočjo pridobljenih odgovorov samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika o izgorelosti, bo lahko terapevt v nadalnjem pogovoru podal oceno na treh področjih:
S pomočjo vprašalnika, terapevt oceni vašo stopnjo stresa, prepozna indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.
2. Pogovor s terapevtom
V zaupnem okolju se pogovorite s terapevtom o pomembnih vsebinah. Na osnovi testa in pridobljenih podatkov v pogovoru, terapevt svetuje o ključnih strategijah za spoprijemanje s stresom in o ukrepih za obvladovanje in omejitev stresa.
Klient tako pridobi znanja, ki so potrebna za razvoj lastne moči pri soočanju z vsakodnevnimi delovnimi in življenjskimi obremenitvami.
Kdo izvaja test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?
Magister psihosocialne pomoči in Univ.dipl.profesor športne vzgoje Damjan Verhovc
Sedite v prometu in zamujate na pomemben sestanek. Gledate, kako minute minejo. Vaš hipotalamus (majhen kontrolni stolp v vaših možganih), se odloči, da bo poslal naročilo: Pošljite stresne hormone! Stresni hormoni so tisti, ki sprožijo odziv telesa "boj ali beg". Vaš srčni utrip naraste, vaše dihanje se pospeši in vaše mišice so pripravljene na akcijo. To je nagonski odziv za preživetje, ko se telo pripravi na hitro odzivanje.
Če stresne reakcije ne prekinemo in te ravni stresa ostanejo povišane veliko dlje, kot je potrebno za preživetje, lahko to vpliva na vaše zdravje. Kronični stres lahko povzroči različne simptome in vpliva na vaše splošno počutje.
Vaš centralni živčni sistem je odgovoren za vaš odziv "boj ali beg". V možganih hipotalamus sporoča nadledvičnim žlezam, da sproščajo stresne hormone: adrenalin in kortizol. Ti hormoni povečajo vaš srčni utrip in pošljejo kri v najbolj pomembne dele telesa za hitro odzivanje: mišice, srce in drugi pomembni organi. Ko stresna nevarnost mine bi moral hipotalamus vsem sistemom povedati, da se vrnejo v normalno stanje. Če se centralni živčni sistem ne povrne v normalno stanje ali če stresor ne odide, se bo stresna reakcija nadaljevala.
Hormoni stresa vplivajo na vaš dihalni in kardiovaskularni sistem. Med stresno reakcijo hitreje dihate, da bi telo lažje porazdelilo kri po telesu, ki je bogata s kisikom. Če že imate zdravstvene težave z dihanjem, kot sta astma ali emfizem, lahko stres še dodatno oteži dihanje.
Pod stresom tudi vaše srce hitreje črpa kri po telesu. Hormoni stresa povzročijo, da se vaše krvne žile zožijo in preusmerijo več kisika v mišice, tako da bo telo imelo več moči za ukrepanje. Toda to vam dvigne krvni tlak. Zaradi pogostega ali kroničnega stresa bo srce predolgo delalo. Ko se vam krvni tlak dvigne, povečate tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt.
Pod stresom vaša jetra proizvajajo dodaten krvni sladkor (glukozo), da vam spodbudi energijo. Če ste pod kroničnim stresom, vaše telo morda ne bo moglo dohajati te dodatne glukoze. Kronični stres lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Povečanje stresnih hormonov povzroča hitro dihanje in povečan srčni utrip, kar lahko vznemirja vaš prebavni sistem. Povečane so možnosti, da imate zgago ali refluks kisline zaradi povečanja želodčne kisline. Stres ne povzroča razjed, vendar lahko poveča tveganje za njih in povzroči, da se obstoječe razjede razdražijo. Stres lahko vpliva tudi na način, kako se hrana prebavlja, kar vodi do driske ali zaprtja. Lahko se pojavi tudi slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu.
Kadar ste pod stresom so vaše mišice napete, da se zaščitijo pred poškodbami. Ko se stresna reakcija prekini, se mišice spet sprostijo, če pa ste nenehno pod stresom, se vaše mišice morda ne bodo sprostile. Zategnjene mišice povzročajo glavobole, bolečine v hrbtu in ramenih ter razne telesne bolečine.
Za vsa dodatna vprašanja smo Vam na voljo na tel.: 01/2000 910 e-mail: mdps@diagnostika-clarus.si
Ustavite se za trenutek in poskrbite zase!
Priporočamo Vam odlično naložbo v vaše zdravje!
Naročite se na pregled in v kratkem vas kontaktiramo za prvi možni termin.
Želite spremljati naše novosti, posebne ponudbe in zanimive ter koristne namige? Potem se naročite na e-novice Diagnostike Clarus.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.