Managerski pregled Zlati Clarus

Laboratorijsko testiranje ravi Glukoze v krvi

Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni.

Diabetes je ena najpogostejših kroničnih bolezni,

ki jo v številnih primerih lahko preprečimo,

če jo odkrijemo dovolj zgodaj.

Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes.

Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi:

• bolezni ledvic in srca,
• slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze
• ter razširjene bolezni jeter.

Laboratorijske preiskave za oceno ledvic: Sečnina, keratinin, urat

Z določanjem vrednosti, sečnine, kreatinina in uratov lahko podamo: 

• oceno delovanja ledvic,
• postavimo diagnoze mnogih ledvičnih bolezni ter
• nekaterih bolezni jeter.

Zdravje ledvic je pomembno, saj čistijo kri in ustvarijo urin, s katerim izločamo zdravju škodljive snovi.

Z redno kontrolo lahko pravočasno zaznamo pomembne spremembe v delovanju ledvic in tako preprečimo morebitni razvoj bolezni.

Laboratorijske preiskave za jetra: Ast, Alt, GT, ALP, Bilirubin, Protein, Albumini 

Jetrni testi so namenjeni za

• diagnosticiranje in
• spremljanje bolezni ali poškodb jeter
• ter oceno delovanja jeter (proizvodnja beljakovin, čiščenje bilirubina ...).

Jetra so izredno pomembna za celotno zdravje. Ena izmed pomembnih vlog jeter je nevtralizacija strupenih snovi v telesu.

Pri upočasnjenem delovanju jeter organizem postopno prehaja v stanje kronične zastrupitve.

Laboratorijsko testiranje Holesterolov v krvi: Holesterol, HDL-holesterol, LDL-holesterol in trigliceridi

Z določanjem vrednosti holesterola v krvi lahko podamo oceno tveganja za nastanek:

• srčno-žilnih bolezni in
• srčne kapi ter
• možganske kapi.

Prav tako pomaga določiti vrsto zdravljenja in njeno učinkovitost. 

HOLESTEROL je sestavni del vsake celice in je ključnega pomena za tvorbo večine hormonov (npr. testosteron in estrogeni).

HDL HOLESTEROL odvaja presežek holesterola v jetra, zato lahko rečemo, da je to "dober" holesterol, ki pomaga pri čiščenju krvnih žil in zmanjšuje tveganje za bolezni ožilja.

LDL HOLESEROL ali "slab" holesterol, povečuje tveganje za skladiščenje nečistoč na stenah krvnih žil, kar privede do zamašitve in poveča tveganje za bolezni ožilja ter za srčno in možgansko kap.

TRIGLICERIDI so maščobe v krvi. Previsoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil, vključno s srčno in možgansko kapjo.

Kaj je Holesterol?

Holesterol je maščobi podobna snov, ki nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi tudi s hrano živalskega izvora. Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi.

Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana govorimo o hiperlipidemiji.

Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in vitamina D.

Ker so holesterol in trigliceridi v vodi netopni, se po telesu prenašajo s krvjo v obliki lipoproteinov.

Ločimo:

Lipoproteine visoke gostote (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilnih sten, zato jim rečemo tudi koristni, varovalni holesterol.

Lipoproteini majhne gostote (LDL) omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni in jo s tem ožijo, t.i. škodljivi, slabi holesterol.

Lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL) ki prenašajo trigliceride. Med vsemi maščobami so ravno trigliceridi v telesu najbolj prisotni, saj se prav v obliki teh estrov maščobnih kislin skladišči energija v maščevju.

Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Opravimo laboratorijske preiskave železa v krvi.

Železo je pomembno za odkrivanje anemije. Železo igra pomembno vlogo pri našem zdravju, saj je sestavni del hemoglobina v rdečih krvničkah in je ključnega pomena za prenos kisika po organizmu.

Pri pomanjkanju železa, se zmanjša tvorba hemoglobina, s tem pa je porušeno nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi v slabokrvnost.

Anemija je bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšano število rdečih krvnih celic (eritrocitov) oziroma je zmanjšana koncentracija hemoglobina (Hb) v krvi.

Hemoglobin je krvno barvilo (beljakovina) v eritrocitih, ki med prehajanjem krvi skozi pljuča veže kisik in ga prenaša po telesu. Ko se razvije slabokrvnost, je sposobnost krvi za prenos kisika do celic in tkiv zmanjšana, zato telo nima dovolj potrebne energije. Tkiva potrebujejo kisik za izrabljanje virov energije (kot je na primer glukoza) in s tem za delovanje, kot so krčenje mišic, prevajanje živčnih dražljajev, izločanje snovi in podobno.

Kako klinično opredelimo anemijo?
Normalna koncentracija hemoglobina je 135 do 175 g/l pri moških in 120 do 160 g/l pri ženskah.
Anemija je opredeljena s koncentracijo hemoglobina, manjšo od 140 g/l, pri moških, pri ženskah pa s koncentracijo, manjšo od 120 g/l.

Slabokrvnost lahko zelo poslabša kakovost življenja, zato je pomembno, da poznate vzroke zanjo ter možnosti njenega preprečevanja in zdravljenja.

Nekaj najpogostejših posledic anemije, ki vplivajo na vsakdanje življenje:

• drobnih opravil ne morete opraviti do konca; česanje, prhanje in kuhanje se vam zdijo naporni,
• imate občutek, da ste brez energije in bi ves dan najraje preživeli v postelji,
• imate težave pri razmišljanju, govorjenju ali odločanju,
• težko si zapomnite stvari,
• po lahkem opravilu ste zadihani,
• lahko ste omotični ali se vam vrti,
• težko zaspite.

Tirotropin - TSH (ščitnico spodbujajoči hormon)

Tirotropin, ščitnico spodbujajoči hormon ali tiroideo stimulirajoči hormon (TSH) spodbuja delovanje ščitnice.

Laboratorijska testiranje TSH se izvaja kot preventivna preiskava. Merjenje vrednosti TSH nam pomaga podati oceno delovanja ščitnice.Prevelike ali premajhne vrednosti THS v krvi so znak nepravilno delujoče ščitnice.

Težave s ščitnico:

Ženske vseh starosti imajo večjo verjetnost za razvoj bolezni ščitnice kot moški.  Bolezen prizadene 1 od 8 žensk, vendar pa se mnogi simptomi pripisujejo drugim bolezenskim stanjem ali odpisujejo kot posledica staranja.

Raziskave so pokazale, da 60 % ljudi ne ve,

da imajo nepravilno delujočo ščitnico.

Več o Ščitnici:

Ščitnica je ena žleza metuljaste oblike. Imamo jo vsi na vratu. Izloča hormon tiroksin, ki je izjemno pomemben. Ločimo 2 hormona T3 in pa T4. Ščitniški hormoni močno vplivajo na počutje in razpoloženje, na delovanje srca, prebava itd. Na ščitnico pa deluje TSH iz hipofize. S hormoni, ki jih izloča, namreč nadzira vse osnovne procese v telesu. Zaradi preveč oziroma premalo aktivne ščitnice trpi kar vsaka peta ženska.

Dodatne laboratorijske preiskave ščitnice: fT3 - Trijodotironin in fT4 - Trijodotironin, Anti TPO, Anti Tg

Najpogostejše težave s ščitnico: 

• Najpogostejše težave s ščitnico vključujejo nenormalno proizvodnjo ščitničnih hormonov.
• Povečano izločanje ščitničnih hormonov povzroča hipertiroidizem.
• Pomanjšano (premajhno) izločanje ščitničnih hormonov povzroča hipotiroidizem.

Opravimo Laboratorijsko preiskavo krvi, poznano tudi kot tumorski marker: PSA

Tumorski marker PSA

Eden izmed tumorskih markerjev, ki se ga uporablja kot samostojno preventivno preiskavo za odkrivanje raka prostate pri moških.

Priporočamo ga vsem moškim po 50 letu starosti.

Zakaj? Ker je rak prostate

drugi najpogostejši rak pri moških in

četrti najpogostejši rak na splošno.

Tumorski marker PSA se uporablja predvsem za določanje:

• adenomov (benigni oz. nenevaren tumor) in
• malignega tumorja oz. nevaren tumor,
• ter za spremljanje zdravljenja.

Laboratorijska preiskava PSA se izvaja v dveh oblikah:

• PSA cel. – vezan je na druge beljakovine
• PSA prost. – ni vezan

Zvišane vrednosti PSA so lahko znak za:

• Vnetje prostate
• Povečanje prostate
• Adenom prostate
• Tumor ali Rak prostate

Pomemben podatek je tudi skupna vsebina prostega in vezanega PSA (PSA cel.)
V kolikor je sprememba maligna bo PSA cel. nižji kot pri benignih.

Referenčne vrednosti PSA:
PSA, celokupni:

do 49 let μg/L < 2.5
50 - 59 let μg/L < 4.0
60 - 69 let μg/L < 5.4
70 - 79 let μg/L < 6.2

S-PSA, prosti/PSA, celokupni:

% > 18

Internistični kardiološki pregled obsega:

1. Pregled vaše zdravstvene in družinske anamneze.

2. Klinični pregled dihal, srca in prebavil.

3. Specialist internist kardiolog ugotavlja vse vidne spremembe , pretipa pacienta in opravi pregled s poklepom nad prsnim košem, trebuhom, in ledvicami

4. Poslušanje delovanja srca, pljuč in prebavil s Stetoskopom.

5. Ob pregledu izmeri vitalne funkcije – krvni pritisk, srčni utrip,

Za bolj podrobno opredelitev zdravstvenega stanja in ocene srčno-žilnega sistema ter odkrivanja dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja, se pogosto izvaja dodatne preglede in preiskave:

• osnovne laboratorijske preiskave krvi, 
• antropomerične meritve
• analizo telesne mase 
• EKG -Elektrokardiogram
• Cikloergometrijo - obremenitveno testiranje
• Spirometrijo
• Ultrazvok trebuha
• Ultrazvok srca
• Ultrazvok vratnih žil

Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)

je merilo človekovega razmerja med telesno maso in višino.

BMI 30 ali več kaže na debelost. Debelost je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so:

• bolezni srca,
• sladkorna bolezen in
• nekatere vrste raka.

Analiza telesne mase z napredno tehnologijo TANITA

Kako deluje?

Naprava TANITA pošilja neopazen električni tok skozi vaše telo (bioelektrična impedanca).

Mišice, maščobe, kosti in voda prenašajo elektriko z različnimi stopnjami.

Kaj izmeri?

Na podlagi teh meritev izračuna vaš:

• odstotek telesne maščobe,
• odstotek visceralno maščobo,
• odstotek vode v telesu,
• poda oceno mišic (mišične mase),
• izračuna bazalno hitrost presnove in
• presnovno starost.

Spirometrija je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek, s katerim ugotavljamo bolnikovo pljučno funkcijo.

Spirometer je naprava, ki meri pretok zraka v pljuča in iz njih. Izmeri količino zraka, ki ga lahko vdihnete in hitrost samega vdiha.

Test - spirometrija je dober indikator za:

• astmo,
• kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB),
• restriktivno pljučno bolezen (npr. idiopatska pljučna fibroza) in
• mnoge druge motnje, ki vplivajo na delovanje pljuč.

Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.

Elektrokardiogram - EKG

Elektrokardiogram ali EKG je test, ki meri električno aktivnost srčnega utripa in posname grafični zapis delovanja srčne mišice.

Pogosta, preprosta in hitra preiskava je ključnega pomena pri odkrivanju nepravilnosti srca ter postavitvi diagnoze.

Katere bolezni srca in ožilja lahko odkrijemo s pomočjo EKG preiskave?
Namen je odkrivanje:

• nenormalnih srčnih ritmov, ki lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov,
• odkrivanje srčnih infarktov (preteklih ali tekočih),
• odkrivanje aritmije,
• odkrivanje zamašitev koronarnih arterij,
• odkrivanje območja poškodovane srčne mišice (od predhodnega srčnega infarkta),
• odkrivanje vnetja osrčnika oziroma perikarda.
• Pokaže nam lahko tudi elektrolitska neravnovesja in nekatere pljučne bolezni.

Obremenitveno testiranje

Pri obremenitvenem testiranju spremljamo elektrokardiogram, ki nam poda grafični zapis električne aktivnosti srčnega utripa med telesno aktivnostjo (izvajamo ga na sobnem kolesu).

Pokaže, kako dobro se odziva vaše srce v trenutkih, kadar deluje pod največjim naporom.

Specialist internist kardiolog lahko določi ali vaše srce prejema dovolj kisika in ustrezen pretok krvi, kadar to najbolj potrebuje.

Zdravnik oceni:

• kondicijsko stanje,
• gibanje krvnega pritiska,
• srčni ritem med aktivnostjo ter
• ugotavlja motnje v prekrvavitvi srčne mišice.

OPOZORILO! Če opravljate obremenitveno testiranje - Cikloergometrijo je potrebno, da s seboj prinesete športno opremo (s seboj imejte vsaj spodnji del trenirke ali kratke hlače, ter superge).

Kostna gostota se meri kot preventiva preprečevanja nastanka osteoporoze.

Osteoporoza, kar pomeni porozne kosti, je bolezen, pri kateri se zmanjšuje kostna gostota.

Je del naravnega procesa staranja, ki se prične tiho in postopno, ter NE kaže nobenih simptomov.

Glavni namen je preprečevanje kostnega zloma, kjer so najbolj ogrožene so ženske po 50. letu starosti. Merjenje kostne gostote je priporočljiva tudi moškim nad 60. letom starosti.

Denzitometrija - merjenje kostne gostote

Denzitometrija je ime preiskave, s katero merimo mineralno kostno gostoto. Je varna radiološka preiskava, ki hitro in natančno izmeri kostno gostoto.

Meritev je neboleča, neškodljiva, količina prisotnega sevanja pa je manjša od vsakodnevne, ki jo dobite od zunaj.

Podamo tudi ustrezna navodila za preprečevanje nastanka osteoporoze, kot tudi svetujemo ustrezno terapijo za zdravljenje osteoporoze.

Preiskavo opravlja radiloški inžiner ali zdravnik specialist radiolog oz. ortoped

Ultrazvok trebuha je neboleča in neinvazivna vrsta radiološke preiskave.

Zdravniku pomaga oceniti vzrok bolečine v abdomnu ali napihnjenosti.

Omogoča vpogled v glavne organe trebušne votline:

• žolčnik,
• žolčnih vodov,
• ledvice,
• jetra,
• trebušno slinavko,
• nadledvične žleze,
• vranico,
• sečnega mehurja,
• večje spremembe na črevesju in
• orientacijsko rodila.

Uporablja se ga tudi pri ugotavljanju bolezni ledvičnih kamnov, bolezni jeter, tumorjev in številnih drugih bolezenskih stanj.

OPOZORILO! Če opravljate Ultrazvok Trebuha je potrebno, da popijete 2 -3 dcl vode uro in pol pred pregledom. Saj je za optimalne rezultate potrebno, da se ultrazvok opravi ob polnem mehurju.

Opravimo klinični pregled dojk pri specialistu in UZ dojk.

Letno je približno 1300 žensk in 30 do 40 moških diagnosticiranih z rakom na dojki. 

Klinični pregled dojk se izvaja z:

opazovanjem (inspekcijo) -  Pri inspekciji dojk zdravnik specialist ugotavlja morebitno asimetrijo dojk ter nepravilnosti na koži dojk ali na prsnih bradavicah.

tipanjem (palpacijo) - S palpacijo zdravnik specialist pretipa dojki in bezgavke v pazduhi ter predelu nad ključnico. S tem ugotavlja morebitne spremembe v dojkah.

Ultrazvok dojk se najpogosteje uporabi za diagnozo otipljive otrdline pri ženskah mlajših od 40 let ali kot dodatna preiskava pri mamografiji.

Ultrazvok dojk pomaga določiti velikost in mesto nastale zatrdline, ter pomaga razlikovati ciste od tumorja.

Ultrazvok dojk priporočamo tudi vsem ženskam pod 40 letom starosti kot preventivno preiskavo.

Kaj pokaže ultazvočna preiskava dojk?

• Opredeli zatrdlino
• Opredeli nepregledno ali negativno mamografsko nepravilnost
• Prisotnost tekočinske spremembe ali ciste
• Prisotnost solidne spremembe ali tumorja
• Prisotnost rakastega tkiva
• Spremembe žleznega tkiva
• Vsebino večjih mlečnih vodov (pri večjem izcedku bradavic)
• Stanje in struktura pazduških bezgavk

Urološki pregled z transrektalno ultrazvočno preiskavo

Urolog opravi klinični pregled in transrektalno ultrazvočno preiskavo, kjer poda oceno stanja sečil in moškega reproduktivnega sistema.

Poleg urološkega pregleda urotrakta in prostate opravimo še diagnostiko sečil, in testisov.

Glavi namen je odkrivanje raka prostate, ki doleti 1 od 7 moških po 50. letu starosti.

Odkrije lahko tudi druge bolezni prostate:

• sečne kamne,
• ledvične kamne in 
• tumorje,
• ter svetuje v primeru težav z erektilno disfunkcijo
• ali uhajanjem urina.

Obenem testiramo hormon prostate ( laboratorijska preiskava PSA), ki je razviden iz krvi.

Okulistični pregled zajema:

• elektronsko in ročno merjenje dioptrije,
• pregled z biomikroskopom,
• pregled očesnega ozadja na ozko zenico ter
• merjenje očesnega pritiska glede na starost.

Termin za okulistični pregled določimo na dan pregleda.

V kolikor gre samo za okvaro ostrine vida, je pregled do 50 leta izključno pri optometristu.

POMEMBNO: Za optimalni rezultat vidnih funkcij, na dan pregleda uporabljajte izrecno korekcijska očala (brez kontaktnih leč). Očala prinesite s seboj.

Pregled pri ortopedu 

Ortoped opravi klinični in funkcionalni pregled: 

• lokomotornega aparata,
• zgornje ekstremitete,
• spodnje ekstremitete in
• celotne hrbtenice.

Nato vam poda končno oceno in diagnozo.

Za bolj natančno diagnozo priporočamo, da s seboj prinesete (v kolikor jih imate) RTG posnetke.

Ortopedske poškodbe lahko vključujejo:

• bolečine v hrbtu in vratu,
• športne poškodbe ali 
• težave, kot je karpalni kanal.

Kako poteka test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?

Oceno stopnje stresa in izgorelosti vam bo podal terapevt na podlagi vaših rešitev samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika in pogovora z vami.

1. Reševanje vprašalnika

S pomočjo pridobljenih odgovorov samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika o izgorelosti, bo lahko terapevt v nadalnjem pogovoru podal oceno na treh področjih:

• somatske/telesne težave (stiskanje v prsih, nespečnost, izčrpanost, itd.)
• psihične/mentalne težave (napetost, razdražljivost, motnje koncentracije, itd.)
• dejavniki izgorevanja (npr. časovna preobremenitev, deloholizem, pomanjkanje časa za sprostitev, itd.).

S pomočjo vprašalnika, terapevt oceni vašo stopnjo stresa, prepozna indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.

2. Pogovor s terapevtom

V zaupnem okolju se pogovorite s terapevtom o pomembnih vsebinah. Na osnovi testa in pridobljenih podatkov v pogovoru, terapevt svetuje o ključnih strategijah za spoprijemanje s stresom in o ukrepih za obvladovanje in omejitev stresa.

Klient tako pridobi znanja, ki so potrebna za razvoj lastne moči pri soočanju z vsakodnevnimi delovnimi in življenjskimi obremenitvami.

Kdo izvaja test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?
Magister psihosocialne pomoči in Univ.dipl.profesor športne vzgoje Damjan Verhovc

Na osnovi vseh predhodno opravljenih pregledov in preiskav, zdravnik specialist opravi zaključni pogovor ter ustno in pisno poda končno oceno oz. mnenje o zdravstvenem stanju posameznika.