Managerski pregled Enodnevni Clarus

Laboratorijsko testiranje ravi Glukoze v krvi

Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni.

Diabetes je ena najpogostejših kroničnih bolezni,

ki jo v številnih primerih lahko preprečimo,

če jo odkrijemo dovolj zgodaj.

Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes.

Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi:

• bolezni ledvic in srca,
• slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze
• ter razširjene bolezni jeter.

Laboratorijske preiskave za jetra: AST, ALT, Gama GT, bilirubin cel., bilirubin dir., proteini, albumini 

Jetrni testi so namenjeni za

• diagnosticiranje in
• spremljanje bolezni ali poškodb jeter
• ter oceno delovanja jeter (proizvodnja beljakovin, čiščenje bilirubina ...).

Jetra so izredno pomembna za celotno zdravje. Ena izmed pomembnih vlog jeter je nevtralizacija strupenih snovi v telesu.

Pri upočasnjenem delovanju jeter organizem postopno prehaja v stanje kronične zastrupitve.

Laboratorijsko testiranje Holesterolov v krvi: Holesterol, HDL-holesterol, LDL-holesterol in trigliceridi

Z določanjem vrednosti holesterola v krvi lahko podamo oceno tveganja za nastanek:

• srčno-žilnih bolezni in
• srčne kapi ter
• možganske kapi.

Prav tako pomaga določiti vrsto zdravljenja in njeno učinkovitost. 

HOLESTEROL je sestavni del vsake celice in je ključnega pomena za tvorbo večine hormonov (npr. testosteron in estrogeni).

HDL HOLESTEROL odvaja presežek holesterola v jetra, zato lahko rečemo, da je to "dober" holesterol, ki pomaga pri čiščenju krvnih žil in zmanjšuje tveganje za bolezni ožilja.

LDL HOLESEROL ali "slab" holesterol, povečuje tveganje za skladiščenje nečistoč na stenah krvnih žil, kar privede do zamašitve in poveča tveganje za bolezni ožilja ter za srčno in možgansko kap.

TRIGLICERIDI so maščobe v krvi. Previsoka vrednost maščob v krvi lahko povzroči zamašitev in bolezni krvnih žil, vključno s srčno in možgansko kapjo.

Kaj je Holesterol?

Holesterol je maščobi podobna snov, ki nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi tudi s hrano živalskega izvora. Maščobe v krvi so holesterol in trigliceridi.

Kadar je koncentracija krvnih maščob zvečana govorimo o hiperlipidemiji.

Holesterol telo nujno potrebuje, saj je pomemben sestavni del vseh celičnih membran in sodeluje pri izdelavi nekaterih hormonov in vitamina D.

Ker so holesterol in trigliceridi v vodi netopni, se po telesu prenašajo s krvjo v obliki lipoproteinov.

Ločimo:

Lipoproteine visoke gostote (HDL) odstranjujejo holesterol iz žilnih sten, zato jim rečemo tudi koristni, varovalni holesterol.

Lipoproteini majhne gostote (LDL) omogočajo kopičenje holesterola v žilni steni in jo s tem ožijo, t.i. škodljivi, slabi holesterol.

Lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL) ki prenašajo trigliceride. Med vsemi maščobami so ravno trigliceridi v telesu najbolj prisotni, saj se prav v obliki teh estrov maščobnih kislin skladišči energija v maščevju.

Priporočljivo je, da imamo škodljivega holesterola LDL v krvi čim manj, holesterola HDL pa čim več, saj se tako zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.

Laboratorijsko testiramo železo in feritin v krvi.

Železo je pomembno za odkrivanje anemije. Železo igra pomembno vlogo pri našem zdravju, saj je sestavni del hemoglobina v rdečih krvničkah in je ključnega pomena za prenos kisika po organizmu.

Pri pomanjkanju železa, se zmanjša tvorba hemoglobina, s tem pa je porušeno nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi v slabokrvnost.

FERITIN pa je protein, ki skladišči železo.

Anemija je bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšano število rdečih krvnih celic (eritrocitov) oziroma je zmanjšana koncentracija hemoglobina (Hb) v krvi.

Hemoglobin je krvno barvilo (beljakovina) v eritrocitih, ki med prehajanjem krvi skozi pljuča veže kisik in ga prenaša po telesu. Ko se razvije slabokrvnost, je sposobnost krvi za prenos kisika do celic in tkiv zmanjšana, zato telo nima dovolj potrebne energije. Tkiva potrebujejo kisik za izrabljanje virov energije (kot je na primer glukoza) in s tem za delovanje, kot so krčenje mišic, prevajanje živčnih dražljajev, izločanje snovi in podobno.

Kako klinično opredelimo anemijo?
Normalna koncentracija hemoglobina je 135 do 175 g/l pri moških in 120 do 160 g/l pri ženskah.
Anemija je opredeljena s koncentracijo hemoglobina, manjšo od 140 g/l, pri moških, pri ženskah pa s koncentracijo, manjšo od 120 g/l.

Slabokrvnost lahko zelo poslabša kakovost življenja, zato je pomembno, da poznate vzroke zanjo ter možnosti njenega preprečevanja in zdravljenja.

Nekaj najpogostejših posledic anemije, ki vplivajo na vsakdanje življenje:

• drobnih opravil ne morete opraviti do konca; česanje, prhanje in kuhanje se vam zdijo naporni,
• imate občutek, da ste brez energije in bi ves dan najraje preživeli v postelji,
• imate težave pri razmišljanju, govorjenju ali odločanju,
• težko si zapomnite stvari,
• po lahkem opravilu ste zadihani,
• lahko ste omotični ali se vam vrti,
• težko zaspite.

Laboratorijsko testiramo kri: Natrij, Kalij, Kloridi, Magnezij, Kalcij 

Elektroliti in minerali so pomembni za:

• ravnovesje telesnih tekočin,
• ravnovesje hormonov,
• za zdravje kosti,
• delovanje prebavnega traku,
• delovanje mišic in živcev,
• za reguliranje krvnega tlaka ...

Primanjkljaj ali neravnovesje elektrolitov in mineralov lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Tirotropin - TSH (ščitnico spodbujajoči hormon)

Tirotropin, ščitnico spodbujajoči hormon ali tiroideo stimulirajoči hormon (TSH) spodbuja delovanje ščitnice.

Laboratorijska testiranje TSH se izvaja kot preventivna preiskava. Merjenje vrednosti TSH nam pomaga podati oceno delovanja ščitnice.Prevelike ali premajhne vrednosti THS v krvi so znak nepravilno delujoče ščitnice.

Težave s ščitnico:

Ženske vseh starosti imajo večjo verjetnost za razvoj bolezni ščitnice kot moški.  Bolezen prizadene 1 od 8 žensk, vendar pa se mnogi simptomi pripisujejo drugim bolezenskim stanjem ali odpisujejo kot posledica staranja.

Raziskave so pokazale, da 60 % ljudi ne ve,

da imajo nepravilno delujočo ščitnico.

Več o Ščitnici:

Ščitnica je ena žleza metuljaste oblike. Imamo jo vsi na vratu. Izloča hormon tiroksin, ki je izjemno pomemben. Ločimo 2 hormona T3 in pa T4. Ščitniški hormoni močno vplivajo na počutje in razpoloženje, na delovanje srca, prebava itd. Na ščitnico pa deluje TSH iz hipofize. S hormoni, ki jih izloča, namreč nadzira vse osnovne procese v telesu. Zaradi preveč oziroma premalo aktivne ščitnice trpi kar vsaka peta ženska.

Dodatne laboratorijske preiskave ščitnice: fT3 - Trijodotironin in fT4 - Trijodotironin, Anti TPO, Anti Tg

Najpogostejše težave s ščitnico: 

• Najpogostejše težave s ščitnico vključujejo nenormalno proizvodnjo ščitničnih hormonov.
• Povečano izločanje ščitničnih hormonov povzroča hipertiroidizem.
• Pomanjšano (premajhno) izločanje ščitničnih hormonov povzroča hipotiroidizem.

CEA (marker za malignom črevesja)

CEA je v telesu prisoten v manjših količinah pri zdravih odraslih. Vendar se nivo poveča pri nosečnicah in kadilcih.
Primarno se uporablja kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti zdravljenja:

• raka debelega črevesa,
• raka na jetrih in
• raka trebušne slinavke.

CEA se pogosto opravi poleg drugih tumorskih markerjev (za dojke, maternico, jajčnike, požiralnik, želodec, pljuča in ščitnico).
CEA pa se poveča tudi pri mnogih benignih procesih v prebavnem traku.

Zvišane vrednosti CEA so lahko znak za:

• Rak debelega črevesja
• Rak danke
• Rak želodca
• Raka na pljučih
• Rak dojke
• Rak jajčnikov
• Rak maternice
• Rak trebušne slinavke
• Rak jeter
• Rak kostnega tkiva
• Rak prostate
• Rak jajčnikov
• Cirozo jeter
• Kronični Hepatitis
• Kolorektalni polipe
• Ulcerozni kolitis
• Kronični pankreatitis
• Tuberkulozo
• Pljučnico
• Cistično fibrozo
• Odpoved ledvic
• Chronovo bolezen
• Kajenje
• Oddaljene metastaze po operaciji

Referenčne vrednosti:
CEA μg/L < 4.7

CA19-9 (marker za malignom trebušne slinavke, želodca ali žolčevodov)

Uporablja se kot dodatna preiskava za zgodnje odkrivanje, spremljanje zdravljenja in določanje učinkovitosti zdravljenja raka trebušne slinavke, raka žolčnika, raka žolčnih kanalov, ter raka jeter.

Zvišane vrednosti CA 19-9 so lahko znak za:

• Rak želodca
• Rak črevesja
• Rak jeter
• Rak žolčnika in žolčnih kanalov
• Rak ženskih spolnih organov
• Rak dojke
• Rak sečnega mehurja
• Kronični Hepatitis
• Vnetne spremembe jeter
• Ciroza jeter
• Bolezni žolčevodov In žolčnika
• Cistično Fibrozo

Referenčne vrednosti:
CA 19-9 kIU/L < 30

CA15-3 (tumorski marker za dojke)

Tumorski marker CA 15 – 3 najpogosteje opravljamo, kot dodatno preiskavo pri kliničnem pregledu dojk, ultrazvoku dojk ali mamografiji.

Pomaga odkriti tumorske procese, ki se pojavijo v dojkah. Uporablja se ga kot dodatno preiskavo za odkrivanje raka dojk (tudi, če ni simptomov) spremljanje zdravljenja, odkrivanje učinkovitosti zdravljenja in odkrivanje ponovitve oz. metastaze.

Zvišane vrednosti CA 15-3 so lahko znak za:

• Raka dojk
• Rak prebavil in žolčevodov
• Rak ženskih spolnih organov
• Pljučnega raka
• Rak želodca
• Rak jeter
• Rak Trebušne Slinavke
• Rak Jajčnikov
• Rak Materničnega Vratu
• Rak Maternice
• Benigne bolezni dojk
• Vnetne bolezni mlečnih žlez
• Jetrno cirozo
• Nekatere avtoimune procese
• Nosečnost (v zadnjem trimesečju)

Referenčne vrednosti:
CA 15-3 kIU/L < 30

CA 125 (za odkrivanje raka jajčnikov)

Eden izmed tumorskih markerjev, ki se ga pogosto uporablja kot preventivno preiskavo za odkrivanje raka jajčnikov pri ženskah.

Rak jajčnikov oz. ovarij je osmi najpogostejši rak pri ženskah in 18. najpogostejši rak na splošno.

Zvišane vrednosti CA 125 so lahko znak za:

• Rak jajčnikov
• Rak pljuč oz. dihalnega sistem
• Rak prebavil in trebušne slinavke
• Menstruacijo
• Nosečnost
• Vnetje ženskih spolnih organov
• Nekatere vnetne bolezni jeter
• Endometrioza
• Adenomioza

Referenčne vrednosti:
CA 125 kIU/L < 35

Tumorski marker PSA

Eden izmed tumorskih markerjev, ki se ga uporablja kot samostojno preventivno preiskavo za odkrivanje raka prostate pri moških.

Priporočamo ga vsem moškim po 50 letu starosti.

Zakaj? Ker je rak prostate

drugi najpogostejši rak pri moških in

četrti najpogostejši rak na splošno.

Tumorski marker PSA se uporablja predvsem za določanje:

• adenomov (benigni oz. nenevaren tumor) in
• malignega tumorja oz. nevaren tumor,
• ter za spremljanje zdravljenja.

Laboratorijska preiskava PSA se izvaja v dveh oblikah:

• PSA cel. – vezan je na druge beljakovine
• PSA prost. – ni vezan

Zvišane vrednosti PSA so lahko znak za:

• Vnetje prostate
• Povečanje prostate
• Adenom prostate
• Tumor ali Rak prostate

Pomemben podatek je tudi skupna vsebina prostega in vezanega PSA (PSA cel.)
V kolikor je sprememba maligna bo PSA cel. nižji kot pri benignih.

Referenčne vrednosti PSA:
PSA, celokupni:

do 49 let μg/L < 2.5
50 - 59 let μg/L < 4.0
60 - 69 let μg/L < 5.4
70 - 79 let μg/L < 6.2

S-PSA, prosti/PSA, celokupni:

% > 18

Internistični kardiološki pregled obsega:

Obsega oceno stanja srčno žilnega in dihalnega sistema, oceno morebitnih dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja in oceno stanja gibalnega aparata.

Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)

je merilo človekovega razmerja med telesno maso in višino.

BMI 30 ali več kaže na debelost. Debelost je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so:

• bolezni srca,
• sladkorna bolezen in
• nekatere vrste raka.

Posvet z diplomiranim dietetikom-nutricionistom s pomočjo naprednega analizatorja Tanita

Kako posvet z napravo Tanita deluje?

Mišice, maščobe, kosti in voda prenašajo elektriko z različnimi stopnjami. Naprava Tanita skozi telo pošilja neopazen električni tok (bioelektrična impendanca) in na podlagi pridobljenih rezultatov diplomirani dietetik-nutricionist naredi ustrezno analizo posameznika.

Analizator Tanita vam prikaže:

Na podlagi teh meritev izračuna vaš:

• težo,
• % maščobe,
• maščobno maso,
• nivo maščobe v trebušnem predelu (visceralna maščoba),
• mišično maso,
• kostno maso,
• ekstra-celično vodo,
• intra-celično vodo,
• razmerje ECW/TBW,
• bazalni metabolizem – BMR,
• indeks telesne mase – ITM,
• segmentno analizo,
• fazni kot

Analizator je opremljen s standardno meritvijo, z njim pa je možno meriti tudi funkcije športnikov.

Spirometrija je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek, s katerim ugotavljamo bolnikovo pljučno funkcijo.

Spirometer je naprava, ki meri pretok zraka v pljuča in iz njih. Izmeri količino zraka, ki ga lahko vdihnete in hitrost samega vdiha.

Test - spirometrija je dober indikator za:

• astmo,
• kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB),
• restriktivno pljučno bolezen (npr. idiopatska pljučna fibroza) in
• mnoge druge motnje, ki vplivajo na delovanje pljuč.

Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.

Elektrokardiogram - EKG

Elektrokardiogram ali EKG je test, ki meri električno aktivnost srčnega utripa in posname grafični zapis delovanja srčne mišice.

Pogosta, preprosta in hitra preiskava je ključnega pomena pri odkrivanju nepravilnosti srca ter postavitvi diagnoze.

Katere bolezni srca in ožilja lahko odkrijemo s pomočjo EKG preiskave?
Namen je odkrivanje:

• nenormalnih srčnih ritmov, ki lahko povzročijo nastanek krvnih strdkov,
• odkrivanje srčnih infarktov (preteklih ali tekočih),
• odkrivanje aritmije,
• odkrivanje zamašitev koronarnih arterij,
• odkrivanje območja poškodovane srčne mišice (od predhodnega srčnega infarkta),
• odkrivanje vnetja osrčnika oziroma perikarda.
• Pokaže nam lahko tudi elektrolitska neravnovesja in nekatere pljučne bolezni.

Obremenitveno testiranje

Obremenitveno testiranje (izvajamo ga na sobnem kolesu) pokaže, kako dobro se odziva vaše srce v trenutkih, kadar deluje pod največjim naporom. Specialist internist kardiolog lahko določi ali vaše srce prejema dovolj kisika in ustrezen pretok krvi, kadar to najbolj potrebuje. Zdravnik oceni kondicijsko stanje, gibanje krvnega pritiska, srčni ritem med aktivnostjo ter ugotavlja motnje v prekrvavitvi srčne mišice.

OPOZORILO! Če opravljate obremenitveno testiranje - Cikloergometrijo je potrebno, da s seboj prinesete športno opremo (s seboj imejte vsaj spodnji del trenirke ali kratke hlače, ter superge).

Kostna gostota se meri kot preventiva preprečevanja nastanka osteoporoze.

Osteoporoza, kar pomeni porozne kosti, je bolezen, pri kateri se zmanjšuje kostna gostota.

Je del naravnega procesa staranja, ki se prične tiho in postopno, ter NE kaže nobenih simptomov.

Glavni namen je preprečevanje kostnega zloma, kjer so najbolj ogrožene so ženske po 50. letu starosti. Merjenje kostne gostote je priporočljiva tudi moškim nad 60. letom starosti.

Denzitometrija - merjenje kostne gostote

Denzitometrija je ime preiskave, s katero merimo mineralno kostno gostoto. Je varna radiološka preiskava, ki hitro in natančno izmeri kostno gostoto.

Meritev je neboleča, neškodljiva, količina prisotnega sevanja pa je manjša od vsakodnevne, ki jo dobite od zunaj.

Podamo tudi ustrezna navodila za preprečevanje nastanka osteoporoze, kot tudi svetujemo ustrezno terapijo za zdravljenje osteoporoze.

Preiskavo opravlja radiloški inžiner ali zdravnik specialist radiolog oz. ortoped

Ultrazvok trebuha je neboleča in neinvazivna vrsta radiološke preiskave.

Zdravniku pomaga oceniti vzrok bolečine v abdomnu ali napihnjenosti.

Omogoča vpogled v glavne organe trebušne votline:

• žolčnik,
• žolčnih vodov,
• ledvice,
• jetra,
• trebušno slinavko,
• nadledvične žleze,
• vranico,
• sečnega mehurja,
• večje spremembe na črevesju in
• orientacijsko rodila.

Uporablja se ga tudi pri ugotavljanju bolezni ledvičnih kamnov, bolezni jeter, tumorjev in številnih drugih bolezenskih stanj.

OPOZORILO! Če opravljate Ultrazvok Trebuha je potrebno, da popijete 2 -3 dcl vode uro in pol pred pregledom. Saj je za optimalne rezultate potrebno, da se ultrazvok opravi ob polnem mehurju.

Ultrazvok srca

Ultrazvočna srca preiskava je najpomembnejša pri odkrivanju srčnožilnih bolezni in spremljanju le teh. 

Priporočamo jo tudi vsem nad 40 letom starosti kot preventivno preiskavo.

Podatki nacionalnega registra za preprečevanje srčno-žilnih bolezni kažejo,

da je več kot petina slovenske populacije v starosti od 35 do 70 let

visokoogrožena za nastanek srčno-žilnih bolezni.

Ultrazvok srca razkrije:

• strukturo,
• velikost,
• obliko in
• debelino srca,
• gibanje srčne mišice.

Zdravnik z ultrazvokom srca oceni:

• delovanje srca,
• širino in debelino aorte,
• delovanje srčnih zaklopkin
• delovanje srčne vreče,
• poškodbe srčne mišice,
• prirojene srčne napake
• ter nenavadne rasti (npr. tumor srca).

Ultrazvok vratnih žil

Ultrazvok vratnih žil ali ultrazvok vratnih arterij je izrednega pomena za odkrivanje ateroskleroznih zožanj vratnih arterij, nalaganje holesterola v žilno steno in posledično nastanek oblog, ki lahko vodijo do zamašitve žil in njihove pretočnosti, hujša oblika zožanja ovira prekrvavitev možganov in lahko vodi do možganske kapi. Ultrazvok vratnih arterij omogoča neinvazivno slikovno določitev prisotnih aterosklerotičnih sprememb na notranji žilni steni in posledične zožitve žile.

Nastane kot posledica nezdravega načina življenja: povečane telesne mase ali debelosti, nezdrave prehrane, pomanjkanja gibanja in izpostavljenosti stresu.

Priporočamo kot preventivni pregled vsem po 40 letu starosti.

Preiskava je povsem nenevarna, neagresivna, ponovljiva, obenem pa natančno in hitro odkriva že začetne aterosklerotične spremembe na ožilju.

Kaj nam pokaže ultrazvočna preiskava vratnih žil?

• anomalije v žilah
• pretočnost žil
• spremembe na stenah žil
• vrste plakov
• smer in hitrost pretoka
• ocena zožane žile

Kdaj je je priporočeno opraviti ultrazvok vratnih žil?
Nevrološka akutna ali kronična prizadetost, sindrom vene cave, motnje pri dializnih bolnikih, možni trombozi ven, vratni šum, venska katetra, multipna skleroza, nestabilnost, omotica, vrtoglavica, šum, pogosti glavoboli, kontrola po posegiu na ožilju, priprava pred posegom na srcu.

Ženske izbirajo:

• ALI Ginekološkim ultrazvokom
• ALI Klinični pregled in ultrazvok dojk
• ALI Klinični pregled in ultrazvok ščitnice

ALI Ginekološki ali transvaginalni ultrazvok 

Transvaginalni ultrazvok nam omogoča da medenične organe pregledamo iz notranjosti nožnice s posebno gladko, tanko ročno napravo.

Ginekološki ultrazvok nam pomaga odkriti nepravilnosti  v:

• maternici (medenični votlini),
• materničnem vratu,
• jajcevodih in
• mehurju. 

Kaj pokaže gunekološki ultrazvok?

Zdravniku lahko pomaga:

• odkriti težave s strukturo vaše maternice ali jajčnikov
• odkriti raka na jajčnikih, maternici ali mehurju
• odkriti izrastke, kot so nerakavi tumorji, fibroidi ali ciste
• odkriti vzrok za nenormalno krvavitev ali bolečino
• oceniti ali imate težave s plodnostjo
• spremljati rast dojenčka med nosečnostjo
• odkriti maternične vnetne bolezni (okužba maternice, jajčnikov ali jajcevodov)
• diagnosticiranje zunajmaternično nosečnost (oplojeno jajce, ki raste zunaj maternice)

ALI Opravite klinični pregled dojk pri specialistu in UZ dojk.

Letno je približno 1300 žensk in 30 do 40 moških diagnosticiranih z rakom na dojki. 

Klinični pregled dojk se izvaja z:

opazovanjem (inspekcijo) -  Pri inspekciji dojk zdravnik specialist ugotavlja morebitno asimetrijo dojk ter nepravilnosti na koži dojk ali na prsnih bradavicah.

tipanjem (palpacijo) - S palpacijo zdravnik specialist pretipa dojki in bezgavke v pazduhi ter predelu nad ključnico. S tem ugotavlja morebitne spremembe v dojkah.

Ultrazvok dojk se najpogosteje uporabi za diagnozo otipljive otrdline pri ženskah mlajših od 40 let ali kot dodatna preiskava pri mamografiji.

Ultrazvok dojk pomaga določiti velikost in mesto nastale zatrdline, ter pomaga razlikovati ciste od tumorja.

Ultrazvok dojk priporočamo tudi vsem ženskam pod 40 letom starosti kot preventivno preiskavo.

Kaj pokaže ultazvočna preiskava dojk?

• Opredeli zatrdlino
• Opredeli nepregledno ali negativno mamografsko nepravilnost
• Prisotnost tekočinske spremembe ali ciste
• Prisotnost solidne spremembe ali tumorja
• Prisotnost rakastega tkiva
• Spremembe žleznega tkiva
• Vsebino večjih mlečnih vodov (pri večjem izcedku bradavic)
• Stanje in struktura pazduških bezgavk

ALI pri specialistu Tirologu opravite klinični pregled ščitnice in UZ ščitnice.

Na podlagi preiskav, vam tirolog poda oceno zdravja ščitnice, svetuje in odgovori na morebitna vprašanja.

Kaj nam pokaže ultrazvočna preiskava ščitnice:

• določi se stanje in struktura ščitnice
• določi se stanje in struktura bezgavk
• določi se stanje in struktura žleze slinavke
• prekrvavljenost ščitnice
• prisotnost kamnov ali tumorjev v izvodilih
• določimo pmembnost morebitnih tvorb ali cist
• vnetje ščitnice
• ščitnični gomolj ali nodus
• zatrdline na vratu

Kako poteka UZ Ščinice?
Med preiskavo pacient leži na hrbtu z rahlo vzdignjeno glavo. Na vrat se nanese gel za ultrazvok, da se lažje premika sondo in dobi jasnejšo sliko ščitnice. Preiskava traja od 15 minut – 20 minut.

Priprava na preiskavo:
Prosimo tudi da s seboj prinesete vse ostale izvide preiskav katere ste že opravili ter seznam zdravil katere uživate.

Kdaj je je priporočeno opraviti ultrazvok ščitnice?

Če opazite naslednje simptome, imate morda težave s ščitnico:

• nenormalno potenje
• nekatere motnje srčnega ritma
• utrujenost
• izpadanje las (bolj kot normalno)
• dolgotrajna driska

Urološki pregled z transrektalno ultrazvočno preiskavo

Urolog opravi klinični pregled in transrektalno ultrazvočno preiskavo, kjer poda oceno stanja sečil in moškega reproduktivnega sistema.

Poleg urološkega pregleda urotrakta in prostate opravimo še diagnostiko sečil, in testisov.

Glavi namen je odkrivanje raka prostate, ki doleti 1 od 7 moških po 50. letu starosti.

Odkrije lahko tudi druge bolezni prostate:

• sečne kamne,
• ledvične kamne in 
• tumorje,
• ter svetuje v primeru težav z erektilno disfunkcijo
• ali uhajanjem urina.

Obenem testiramo hormon prostate ( laboratorijska preiskava PSA), ki je razviden iz krvi.

Izbirate med Ultrazvokom mehkih tkiv ali pregledu pri ortopedu

ALI Ultrazvok mehkih tkiv in skeleta 

Ultrazvok, da vpogled v velikost, strukturo, prekrvavljenost in omejenost spremembe v mehkih tkivih.

Izbirate lahko med naslednjimi ultrazvočnimi preiskavami mehkih tkiv in skeleta:

• UZ ramena,
• UZ komolca,
• UZ kolena,
• UZ testisov,
• UZ Ahilove tetive,
• UZ mehkih tipnih lezij na koži in
• UZ mišic (raztrganih).

Pri ultrazvoku mehkih tkiv pregledamo: 

• boleče sklepe,
• izlive v sklepu,
• določimo vrsto otekline mehkih tkiv (bruzitis, hematom, tumor...),
• določimo vrsto mišične raztrganine in
• določimo vrsto degenerativne spremembe mišic, ter
• mehka tkiva (koža, podkožje, lipomi, maščevje, tetive, Ahilova tetiva...).

ALI Pregled pri ortopedu 

Ortoped opravi klinični in funkcionalni pregled: 

• lokomotornega aparata,
• zgornje ekstremitete,
• spodnje ekstremitete in
• celotne hrbtenice.

Nato vam poda končno oceno in diagnozo.

Za bolj natančno diagnozo priporočamo, da s seboj prinesete (v kolikor jih imate) RTG posnetke.

Ortopedske poškodbe lahko vključujejo:

• bolečine v hrbtu in vratu,
• športne poškodbe ali 
• težave, kot je karpalni kanal.

Okulistični pregled zajema:

• elektronsko in ročno merjenje dioptrije,
• pregled z biomikroskopom,
• pregled očesnega ozadja na ozko zenico ter
• merjenje očesnega pritiska glede na starost.

Termin za okulistični pregled določimo na dan pregleda.

V kolikor gre samo za okvaro ostrine vida, je pregled do 50 leta izključno pri optometristu.

POMEMBNO: Za optimalni rezultat vidnih funkcij, na dan pregleda uporabljajte izrecno korekcijska očala (brez kontaktnih leč). Očala prinesite s seboj.

Kako poteka test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?

Oceno stopnje stresa in izgorelosti vam bo podal terapevt na podlagi vaših rešitev samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika in pogovora z vami.

1. Reševanje vprašalnika

S pomočjo pridobljenih odgovorov samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika o izgorelosti, bo lahko terapevt v nadalnjem pogovoru podal oceno na treh področjih:

• somatske/telesne težave (stiskanje v prsih, nespečnost, izčrpanost, itd.)
• psihične/mentalne težave (napetost, razdražljivost, motnje koncentracije, itd.)
• dejavniki izgorevanja (npr. časovna preobremenitev, deloholizem, pomanjkanje časa za sprostitev, itd.).

S pomočjo vprašalnika, terapevt oceni vašo stopnjo stresa, prepozna indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.

2. Pogovor s terapevtom

V zaupnem okolju se pogovorite s terapevtom o pomembnih vsebinah. Na osnovi testa in pridobljenih podatkov v pogovoru, terapevt svetuje o ključnih strategijah za spoprijemanje s stresom in o ukrepih za obvladovanje in omejitev stresa.

Klient tako pridobi znanja, ki so potrebna za razvoj lastne moči pri soočanju z vsakodnevnimi delovnimi in življenjskimi obremenitvami.

Kdo izvaja test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?
Magister psihosocialne pomoči in Univ.dipl.profesor športne vzgoje Damjan Verhovc

Na osnovi vseh predhodno opravljenih pregledov in preiskav, zdravnik specialist opravi zaključni pogovor ter ustno in pisno poda končno oceno oz. mnenje o zdravstvenem stanju posameznika.

Ponujamo vam, da v sklopu managerskega pregleda prejmete intravenozno terapijo - vitaminsko infuzijo.Je metoda kjer prejmete pomembne vitamine neposredno v krvni obtok.

Tekom managerskega pregleda zdravnik specialist odloči, če ste primerni kandidat za tovrstno terapijo. Naše osebje vam bo dodelilo termin saj je trajanje terapije med 60 in 120 minut. Med tem časom vas spremlja zdravnik in medicinska sestra.

Cena doplačila za vitaminsko infuzijo v sklopu managerskega pregleda znaša 140€

V sklopu managerskega programa je možno opraviti še dodaten preventivni ginekološki pregled z doplačilom. Pregled zajema ginekološki pregled z brisom in UZ.
Cena skupaj s popustom znaša 135 eur.