Mini Clarus SKU - Sindrom Kronične Utrujenosti

Laboratorijska preiskava urina

Izločanje urina je pomembno za mnoge telesne funkcije. Odvaja odpadne snovi, ki nastanejo med presnovnimi procesi. Prisotnost nekaterih snovi v urinu nam poda pomembne informacije o vnetju urinalnega trakta, ledvičnih in sistemskih bolezni.

Urin se testira na prisotnost:

• proteinov,
• glukoze,
• bilirubina,
• ketonov,
• bakterij,
• glivic in
• nekaterih ostalih parametrov

Laboratorijske preiskave krvi

Laboratorijske preiskave krvi so eden najpomembnejših ukrepov, ki ga lahko storimo za preprečevanje življenjsko nevarnih bolezni. Rezultati lahko pomagajo odkriti skrite zdravstvene težave v zgodnjih fazah, kadar je zdravljenje še vedno mogoče in učinkovito.

Hemogram (krvna slika)

Hemogram imenovano tudi krvna slika, določa vrednosti eritrocitov (rdečih krvnih celic), levkocitov (belih krvnih celic), število trombocitov in eritrocitnih indeksov (MCV, MCH, MCHC, RDW), določi vrednosti hemoglobina v krvi in določi volumenski delež rdečih krvničk v krvi (hematokrit). Hemogram nam poda splošne informacije o krvnih celicah.

DKS  (diferencialna krvna slika)

DKS (diferencialna krvna slika) določi vrednosti posameznih vrst levkocitov (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni granulociti, limfociti in monociti). Hemogram z DKS pomaga oceniti splošno zdravstveno stanje in je dober indikator za različna bolezenska stanja, ki vplivajo na krvne celice, kot so slabokrvnost, infekcije, vnetja in krvavitve.

SR (sedimentacija)

SR ali sedimentacija je krvna preiskava, ki meri hitrost posedanja rdečih krvničk oz. eritrocitov v krvi. Pomaga postaviti diagnozo bolezenskim stanjem z akutnimi ali kroničnimi vnetji (okužbe, rak ali avtoimunske bolezni).

CRP (sistemsko vnetje v telesu)

C-reaktivni protein - kaže na sistemsko vnetje v telesu. Vnetni proces je eden ključnih razlogov za razvoj metabolnih sprememb, vključno z diabetesom. Trajno povišane vrednosti CRP so pomemben zgodnji indikator za mnoge bolezni.

Laboratorijsko testiranje ravi Glukoze v krvi

Povišana raven glukoze v krvi je eden osnovnih pokazateljev sladkorne bolezni.

Diabetes je ena najpogostejših kroničnih bolezni,

ki jo v številnih primerih lahko preprečimo,

če jo odkrijemo dovolj zgodaj.

Povišana koncentracija glukoze ali hiperglikemija lahko kaže na diabetes.

Znižana koncentracija glukoze ali hipoglikemija kaže na hiperplazijo ali tumor trebušne slinavke, lahko pa nastane tudi zaradi:

• bolezni ledvic in srca,
• slabe funkcije hipofize in nadledvične žleze
• ter razširjene bolezni jeter.

Laboratorijske preiskave za oceno ledvic: Sečnina, kreatinin, urat

Z določanjem vrednosti, sečnine, kreatinina in uratov lahko podamo: 

• oceno delovanja ledvic,
• postavimo diagnoze mnogih ledvičnih bolezni ter
• nekaterih bolezni jeter.

Zdravje ledvic je pomembno, saj čistijo kri in ustvarijo urin, s katerim izločamo zdravju škodljive snovi.

Z redno kontrolo lahko pravočasno zaznamo pomembne spremembe v delovanju ledvic in tako preprečimo morebitni razvoj bolezni.

Laboratorijske preiskave za jetra: Ast, Alt, GT, ALP bilirubin, protein, albumini

Jetrni testi so namenjeni za

• diagnosticiranje in
• spremljanje bolezni ali poškodb jeter
• ter oceno delovanja jeter (proizvodnja beljakovin, čiščenje bilirubina ...).

Jetra so izredno pomembna za celotno zdravje. Ena izmed pomembnih vlog jeter je nevtralizacija strupenih snovi v telesu.

Pri upočasnjenem delovanju jeter organizem postopno prehaja v stanje kronične zastrupitve.

Laboratorijsko testiramo kri: Natrij, Kalij, Kloridi, Magnezij, Kalcij 

Elektroliti in minerali so pomembni za:

• ravnovesje telesnih tekočin,
• ravnovesje hormonov,
• za zdravje kosti,
• delovanje prebavnega traku,
• delovanje mišic in živcev,
• za reguliranje krvnega tlaka ...

Primanjkljaj ali neravnovesje elektrolitov in mineralov lahko povzroči resne zdravstvene težave.

Laboratorijsko testiramo železo in feritin v krvi.

Železo je pomembno za odkrivanje anemije. Železo igra pomembno vlogo pri našem zdravju, saj je sestavni del hemoglobina v rdečih krvničkah in je ključnega pomena za prenos kisika po organizmu.

Pri pomanjkanju železa, se zmanjša tvorba hemoglobina, s tem pa je porušeno nastajanje eritrocitov in zmanjšana kapaciteta krvi za prenos kisika. Pomanjkanje železa vodi v slabokrvnost.

FERITIN pa je protein, ki skladišči železo.

Anemija je bolezensko stanje, pri katerem je zmanjšano število rdečih krvnih celic (eritrocitov) oziroma je zmanjšana koncentracija hemoglobina (Hb) v krvi.

Hemoglobin je krvno barvilo (beljakovina) v eritrocitih, ki med prehajanjem krvi skozi pljuča veže kisik in ga prenaša po telesu. Ko se razvije slabokrvnost, je sposobnost krvi za prenos kisika do celic in tkiv zmanjšana, zato telo nima dovolj potrebne energije. Tkiva potrebujejo kisik za izrabljanje virov energije (kot je na primer glukoza) in s tem za delovanje, kot so krčenje mišic, prevajanje živčnih dražljajev, izločanje snovi in podobno.

Kako klinično opredelimo anemijo?
Normalna koncentracija hemoglobina je 135 do 175 g/l pri moških in 120 do 160 g/l pri ženskah.
Anemija je opredeljena s koncentracijo hemoglobina, manjšo od 140 g/l, pri moških, pri ženskah pa s koncentracijo, manjšo od 120 g/l.

Slabokrvnost lahko zelo poslabša kakovost življenja, zato je pomembno, da poznate vzroke zanjo ter možnosti njenega preprečevanja in zdravljenja.

Nekaj najpogostejših posledic anemije, ki vplivajo na vsakdanje življenje:

• drobnih opravil ne morete opraviti do konca; česanje, prhanje in kuhanje se vam zdijo naporni,
• imate občutek, da ste brez energije in bi ves dan najraje preživeli v postelji,
• imate težave pri razmišljanju, govorjenju ali odločanju,
• težko si zapomnite stvari,
• po lahkem opravilu ste zadihani,
• lahko ste omotični ali se vam vrti,
• težko zaspite.

Opravimo pregled hormonov v telesu: TSH in Kortizol

Tirotropin - TSH (ščitnico spodbujajoči hormon)

Tirotropin, ščitnico spodbujajoči hormon ali tiroideo stimulirajoči hormon (TSH) spodbuja delovanje ščitnice. Merjenje vrednosti TSH nam pomaga podati oceno funkcije ščitnice. Prevelike ali premajhne vrednosti THS v krvi so znak nepravilno delujoče ščitnice.

Kortizol - hormon stresa

Kortizol je hormon, ki prispeva k številnim telesnim funkcijam in igra vitalno vlogo pri odzivu telesa na stres:

• Zvišuje raven sladkorja v krvi in povečuje telesno odpornost na inzulin.
• Povečuje tudi skladiščenje maščob, kar je pogost razlog za debelost, kljub zadostni fizični aktivnosti in pravilni prehrani.
• Vrednosti kortizola nam pomagajo oceniti funkcijo nadledvične žleze in so indikator za Addisonovo bolezen in Cushingov sindrom.

Opravimo laboratorijske preiskave LDH, CK in RF, z namenom izključevanje avtoimune bolezni dermatomiozitisa

LDH - odkrivanju poškodb in bolezni srčne mišice ter preutrujenosti.

LDH je encim, ki je pomemben dejavnik pri odkrivanju poškodb in bolezni srčne mišice ter preutrujenosti. LDH je encim, ki ga najdemo v skoraj vseh celicah telesa, vključno s krvjo, mišicami, možgani, ledvicami in trebušno slinavko. Meritev vrednosti laktatne dehidrogenaze (LDH) je dober indikator za poškodbe telesnih tkiv in se pogosto uporablja za spremljanje različnih bolezenskih stanj. LDH encimi so pomembni za odkrivanje poškodb in bolezni mišic ter preutrujenosti.

CK - odkrivanje vnetja mišic ali poškodbe mišic

Test kreatin kinaze (CK) se uporablja za odkrivanje vnetja mišic ali poškodbe mišic, zaradi mišičnih motenj. Kakršnakoli poškodba srčne mišice povzroči zvišanje CK. Intenzivna fizična vadba tudi nekoliko poviša CK. Pomaga odkriti in diagnosticirati bolezni srca.

RF - indikator za vnetne in avtoimune bolezni

Revmatoidni faktor (RF) je avtoprotitelo, katerega proizvede imunski sistem. Avtoprotitelesa napadejo človekova lastna tkiva, saj jih prepoznajo kot tuja. Prisotnost RF je dober indikator za vnetne in avtoimune bolezni. Preiskavo se izvede ob sumu na avtoimunsko stanje, kot je npr. revmatoidni artritis ali Sjögrenov sindrom.

EBV (Virus Epstein Barr) - diagnosticiranje mononukleoze

Test se uporablja za diagnosticiranje mononukleoze. Virus Epstein Barr (EBV) je iz družine virusov herpes. To je eden najpogostejših virusov, ki okuži ljudi po vsem svetu.
Virus pri otrocih običajno ne povzroča nobenih simptomov. Pri mladostnikih in odraslih povzroča mononukleozo, v približno 35 % do 50 % primerov.

CMV diagnosticiranje pretekle ali ponovne okužbe s citomegalovirusom (CMV)

Test se uporablja za diagnosticiranje pretekle ali ponovne okužbe s citomegalovirusom (CMV) in učinkovitosti zdravljenja le te. CMV je pogost virus, ki okuži 50 % do 80 % vseh odraslih do 40. leta starosti. Običajno CMV ne povzroča simptomov ali zdravstvenih težav in ostane v telesu neaktiven. Zdravstvene težave, ki oslabijo imunski sistem lahko ponovno aktivirajo CMV in povečajo možnosti, da okužba postane akutna ter poslabša druga bolezenska stanja.

Kako poteka test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?

Oceno stopnje stresa in izgorelosti vam bo podal terapevt na podlagi vaših rešitev samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika in pogovora z vami.

1. Reševanje vprašalnika

S pomočjo pridobljenih odgovorov samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika o izgorelosti, bo lahko terapevt v nadalnjem pogovoru podal oceno na treh področjih:

• somatske/telesne težave (stiskanje v prsih, nespečnost, izčrpanost, itd.)
• psihične/mentalne težave (napetost, razdražljivost, motnje koncentracije, itd.)
• dejavniki izgorevanja (npr. časovna preobremenitev, deloholizem, pomanjkanje časa za sprostitev, itd.).

S pomočjo vprašalnika, terapevt oceni vašo stopnjo stresa, prepozna indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.

2. Pogovor s terapevtom

V zaupnem okolju se pogovorite s terapevtom o pomembnih vsebinah. Na osnovi testa in pridobljenih podatkov v pogovoru, terapevt svetuje o ključnih strategijah za spoprijemanje s stresom in o ukrepih za obvladovanje in omejitev stresa.

Klient tako pridobi znanja, ki so potrebna za razvoj lastne moči pri soočanju z vsakodnevnimi delovnimi in življenjskimi obremenitvami.

Kdo izvaja test za oceno stopnje stresa in izgorelosti?
Magister psihosocialne pomoči in Univ.dipl.profesor športne vzgoje Damjan Verhovc

Na osnovi vseh predhodno opravljenih laboratorijskih preiskav, zdravnik specialist internist opravi zaključni pogovor ter ustno in pisno poda končno oceno oz. mnenje o zdravstvenem stanju posameznika.