Osnova za kardiološki pregled je pogovor s kardiologom, zdravstvena in družinska anamneza, klinični pregled, merjenje krvnega tlaka, antropomerične meritve.
Naročite se na Kardiološki pregled
Za vsa vprašanja smo vam na voljo po tel. št.: 01 2000 910 , 040666056 ali na e-mail naslovu diagnostika@diagnostika-clarus.si
Po potrebi kardiolog naroči dodatne preglede in preiskave, kot so: dodatne laboratorijske preiskave, EKG, cikloergometrija, ultrazvok srca.
CENA za kardiološki pregled: 90 €
Vrsta storitve: Samoplačniški kardiološki pregled
Kardiološki pregledi potekajo 1x do 2x mesečno večinoma v popoldanskem času, kontaktirajte nas za bolj točne informacije.
*Čas je podan le informativno, ure in dnevi se lahko spremenijo
Povpreče čas trajanja: 30 min
Kraj pregleda: Grška ulica 13, 1000 Ljubljana ( BTC hala 9 )
Kardiološki pregled opravlja:
- Luka Vitez, dr.med. spec. kardiologije in vaskularne kirurgije
CENE za vse kardiološke storitve so navedene v CENIKU.
Vsebina zapisa:
- Kaj vse zajema kardiološki pregled?
- Kdaj naj opravim kardiološki pregled?
- Kaj najpogosteje zdravi Kardiolog?
- Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)
- Analiza telesne mase z napredno tehnologijo TANITA
- Spirometrij - ugotavljanje pljučne funkcije
Kaj vse zajema kardiološki pregled?
1.Pregled vaše zdravstvene in družinske anamneze.
2. Klinični pregled dihal, srca in prebavil.
3. Specialist internist kardiolog ugotavlja vse vidne spremembe , pretipa pacienta in opravi pregled s poklepom nad prsnim košem, trebuhom, in ledvicami
4. Poslušanje delovanja srca, pljuč in prebavil s Stetoskopom.
5. Ob pregledu izmeri vitalne funkcije – krvni pritisk, srčni utrip,
6. Podrobno se pogovorite o zdravstvenih težavah in zdravnik kardiolog- internist pregleda vašo zdavstveno dokumentacijo (prosimo da pomembne izvide prinesete s seboj).
Za bolj podrobno opredelitev zdravstvenega stanja in ocene srčno-žilnega sistema ter odkrivanja dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja, se pogosto izvaja dodatne preglede in preiskave:
Kdaj naj opravim kardiološki pregled?
Starejši kot smo bolj pogostopreventivne kardiološke preglede moramo izvajati, še posebaj v drugi polovici življenja.
Kardiološki pregled močno priporočamo vsem, ki pogosto opazijo simptome kot so:
- Stiskanje v prsnem košu
- Bolečine v prsnem košu
- V predelu prsnice pekoča bolečina
- Dušenje
- Pekoče stiskajoča bolečina, ki se širi v roke in vrat
Kaj najpogosteje zdravi Kardiolog?
Kardiolog je specializeran za preučevanje stanja in delovanja srca in ožilja.
Najpogostejše preiskave za postavitev diagnoze so ECG , ultrazvok srca, cikloergometrija in laboratorijske preiskave/ laboratorijsko testiranje s katerimi lahko določi bolezenska stanja in kritične dejavnike kot so:
- Ateroskleroza – kopičenje holesterola na žilnih stenah
- Koronarna ali ishemična srčna bolezen
- Vplive sladkorne bolezni
- Valvularne srčne hibe – okvara srčnih zaklopk
- Kardiomiopatija – bolezni srčne mišice
- Srčna aritmija
- Prirojene srčne napake
Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)
BMI je merilo človekovega razmerja med telesno maso in višino.
BMI 30 ali več kaže na debelost. Debelost je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so:
- bolezni srca,
- sladkorna bolezen in
- nekatere vrste raka.
Analiza telesne mase z napredno tehnologijo TANITA
Kako deluje?
Naprava TANITA pošilja neopazen električni tok skozi vaše telo (bioelektrična impedanca).
Mišice, maščobe, kosti in voda prenašajo elektriko z različnimi stopnjami.
Kaj izmeri?
Na podlagi teh meritev izračuna vaš:
- odstotek telesne maščobe,
- odstotek visceralno maščobo,
- odstotek vode v telesu,
- poda oceno mišic (mišične mase),
- izračuna bazalno hitrost presnove in
- presnovno starost.
Spirometrij - ugotavljanje pljučne funkcije
Spirometrija je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek, s katerim ugotavljamo bolnikovo pljučno funkcijo.
Spirometer je naprava, ki meri pretok zraka v pljuča in iz njih. Izmeri količino zraka, ki ga lahko vdihnete in hitrost samega vdiha.
Test - spirometrija je dober indikator za:
- astmo,
- kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB),
- restriktivno pljučno bolezen (npr. idiopatska pljučna fibroza) in
- mnoge druge motnje, ki vplivajo na delovanje pljuč.
- Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.