Kardiološki pregled

Kardiološki pregled

Osnova za kardiološki pregled je pogovor s kardiologom, zdravstvena in družinska anamneza, klinični pregled, merjenje krvnega tlaka, antropomerične meritve.

Naročite se na Kardiološki pregled

Za vsa ostala vprašanja smo vam tudi na voljo po tel. št.:01 2000 910 ali diagnostika@diagnostika-clarus.si

Po potrebi kardiolog naroči dodatne preglede in preiskave, kot so: dodatne laboratorijske preiskave, EKG, cikloergometrija, ultrazvok srca. 


Vrsta storitve: Samoplačniški kardiološki pregled

Kardiološki pregledi potekajo 1x tedensko 

Povpreče čas trajanja: 30 min

Kraj pregleda: Šmartinska cesta 152 ,Ljubljana ( BTC hala 9 )

Kardiološki pregled opravlja: 

  • Dušan Božič dr. med. spec. internist – kardiolog
  • Prim. Borut Kolšek dr. med. spec. vaskularne medicine

CENA za kardiološki pregled je navedena v CENIKU

 

Vsebina zapisa:

  • Kaj vse zajema kardiološki pregled?
  • Kdaj naj opravim kardiološki pregled?
  • Kaj najpogosteje zdravi Kardiolog?
  • Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)
  • Analiza telesne mase z napredno tehnologijo TANITA
  • Spirometrij - ugotavljanje pljučne funkcije

 

Kaj vse zajema kardiološki pregled?

1.Pregled vaše zdravstvene in družinske anamneze.

2. Klinični pregled dihal, srca in prebavil.

3. Specialist internist kardiolog ugotavlja vse vidne spremembe , pretipa pacienta in opravi pregled s poklepom nad prsnim košem, trebuhom, in ledvicami

4. Poslušanje delovanja srca, pljuč in prebavil s Stetoskopom.

5. Ob pregledu izmeri vitalne funkcije – krvni pritisk, srčni utrip,

6. Podrobno se pogovorite o zdravstvenih težavah in zdravnik kardiolog- internist pregleda vašo zdavstveno dokumentacijo (prosimo da pomembne izvide prinesete s seboj). 

Za bolj podrobno opredelitev zdravstvenega stanja in ocene srčno-žilnega sistema ter odkrivanja dejavnikov tveganja za srčno žilna obolenja, se pogosto izvaja dodatne preglede in preiskave:

 

Kdaj naj opravim kardiološki pregled?

Starejši kot smo bolj pogostopreventivne kardiološke preglede moramo izvajati, še posebaj v drugi polovici življenja.

Kardiološki pregled močno priporočamo vsem, ki pogosto opazijo simptome kot so: 

  • Stiskanje v prsnem košu
  • Bolečine v prsnem košu
  • V predelu prsnice pekoča bolečina
  • Dušenje
  • Pekoče stiskajoča bolečina, ki se širi v roke in vrat

 

Kaj najpogosteje zdravi Kardiolog?

Kardiolog je specializeran za preučevanje stanja in delovanja srca in ožilja.

Najpogostejše preiskave za postavitev diagnoze so ECG , ultrazvok srca, cikloergometrija in laboratorijske preiskave/ laboratorijsko testiranje s katerimi lahko določi bolezenska stanja in kritične dejavnike kot so:

  • Ateroskleroza – kopičenje holesterola na žilnih stenah
  • Koronarna ali ishemična srčna bolezen
  • Vplive sladkorne bolezni
  • Valvularne srčne hibe – okvara srčnih zaklopk
  • Kardiomiopatija – bolezni srčne mišice
  • Srčna aritmija
  • Prirojene srčne napake

 

Antropomerične meritve ali indeks telesne mase (BMI)

BMI je merilo človekovega razmerja med telesno maso in višino.

BMI 30 ali več kaže na debelost. Debelost je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so:

  • bolezni srca,
  • sladkorna bolezen in
  • nekatere vrste raka.

 

Analiza telesne mase z napredno tehnologijo TANITA

Kako deluje?

Naprava TANITA pošilja neopazen električni tok skozi vaše telo (bioelektrična impedanca).

Mišice, maščobe, kosti in voda prenašajo elektriko z različnimi stopnjami.

Kaj izmeri?

Na podlagi teh meritev izračuna vaš:

  • odstotek telesne maščobe,
  • odstotek visceralno maščobo,
  • odstotek vode v telesu,
  • poda oceno mišic (mišične mase),
  • izračuna bazalno hitrost presnove in
  • presnovno starost.

 

Spirometrij - ugotavljanje pljučne funkcije

Spirometrija je najpomembnejši samostojni diagnostični postopek, s katerim ugotavljamo bolnikovo pljučno funkcijo.
Spirometer je naprava, ki meri pretok zraka v pljuča in iz njih. Izmeri količino zraka, ki ga lahko vdihnete in hitrost samega vdiha.

Test - spirometrija je dober indikator za:

  • astmo,
  • kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB),
  • restriktivno pljučno bolezen (npr. idiopatska pljučna fibroza) in
  • mnoge druge motnje, ki vplivajo na delovanje pljuč.
  • Pri normalnem pretoku zdrav človek izdihne približno 80 odstotkov zraka v prvi sekundi, če je v dihalih obstrukcija oziroma zapora zaradi vnetja, pa izdihne le od 50 do 60 odstotkov zraka.
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.