Menu
Zapri
Test za oceno stopnje stresa/izgorelosti in proaktivno svetovanje s ciljem izboljšati psihofizično kondicijo.
S samoocenitvenim psihometričnim vprašalnikom in ustreznim pristopom, lahko ocenimo stopnjo stresa, prepoznamo indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.
Stres lahko povzroči resne posledice na naše zdravje, povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in poslabša mnoga zdravstvena stanja, kot so astma, diabetes in hipertenzija.
Naročite se na test stresa in izgorelosti
Za vsa vprašanja smo vam na voljo po tel. št.: 01 2000 910 , 040666056 ali na e-mail naslovu diagnostika@diagnostika-clarus.si
Vrsta storitve: SAMOPLAČNIŠKA
Test stresa in izgorelosti organiziramo 2x tedensko ob:
Čas trajanja: 25 min
Kraj pregleda: Grška ulica 13, 1000 Ljubljana ( BTC hala 9 )
CENE za vse storitve psihoterapije so navedene CENIKU.
Oceno stopnje stresa in izgorelosti vam bo podal terapevt na podlagi vaših rešitev samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika in pogovora z vami.
S pomočjo pridobljenih odgovorov samoocenitvenega psihometričnega vprašalnika o izgorelosti, bo lahko terapevt v nadalnjem pogovoru podal oceno na treh področjih:
S pomočjo vprašalnika, terapevt oceni vašo stopnjo stresa, prepozna indikatorje in glavne kriterije izgorelosti z naraščajočo tendenco.
V zaupnem okolju se pogovorite s terapevtom o pomembnih vsebinah. Na osnovi testa in pridobljenih podatkov v pogovoru, terapevt svetuje o ključnih strategijah za spoprijemanje s stresom in o ukrepih za obvladovanje in omejitev stresa.
Klient tako pridobi znanja, ki so potrebna za razvoj lastne moči pri soočanju z vsakodnevnimi delovnimi in življenjskimi obremenitvami.
Laboratorijske preiskave nam lahko podajo dragocene informacije o našem zdravstvenem stanju. Zdravnik lahko na podlagi rezultatov oceni negativni vpliv stresa na vaše telo in poda oceno tveganja za razvoj bolezni.
V ta namen smo ustvarili kratek managerski oz. preventivni pregled in ga poimenovali: "Mini Clarus Stres"
Sedite v prometu in zamujate na pomemben sestanek. Stresni hormoni so tisti, ki sprožijo stresno telesno reakcijo in jo pogosto opišemo kot telesni odziv "boj ali beg". Vaš srčni utrip naraste, vaše dihanje se pospeši in vaše mišice so pripravljene na akcijo. Je pravzaprav nagonski odziv, ki telesu omogoča, da hitro reagira.
Obstaja dober stres, ki čutimo bolj kot vznemerjenje in nas motivira.
Slab je pogost in neprekinjen stres. Kadar stresne reakcije ne prekinemo in ravni stresa ostanejo povišane veliko dlje, kot je potrebno za preživetje, lahko to vpliva na vaše zdravje.
Kronični stres lahko povzroči različne simptome in vpliva na vaše splošno počutje ter posabšuje mnoge zdravstvene težave.
Vaš centralni živčni sistem je odgovoren za vaš odziv "boj ali beg". V možganih hipotalamus sporoča nadledvičnim žlezam, da sproščajo stresne hormone: adrenalin in kortizol.
Ti hormoni povečajo vaš srčni utrip in pošljejo kri v najbolj pomembne dele telesa za hitro odzivanje:
Ko stresna nevarnost mine bi moral hipotalamus vsem sistemom povedati, da se vrnejo v normalno stanje. Če se centralni živčni sistem ne povrne v normalno stanje ali če stresor ne odide, se bo stresna reakcija nadaljevala.
Hormoni stresa vplivajo na vaš dihalni in kardiovaskularni sistem. Med stresno reakcijo hitreje dihate, da bi telo lažje porazdelilo kri po telesu, ki je bogata s kisikom.
Pri zdravstvenih težavah kot sta astma ali emfizem, lahko stres še dodatno oteži dihanje.
Pod stresom tudi vaše srce hitreje črpa kri po telesu. Hormoni stresa povzročijo, da se vaše krvne žile zožijo in preusmerijo več kisika v mišice, tako da bo telo imelo več moči za ukrepanje.
Toda to vam dvigne krvni tlak. Zaradi pogostega ali kroničnega stresa bo srce predolgo delalo. Ko se vam krvni tlak dvigne, povečate tveganje za možgansko kap ali srčni infarkt.
Pod stresom vaša jetra proizvajajo dodaten krvni sladkor (glukozo), da vam spodbudi energijo. Če ste pod kroničnim stresom, vaše telo morda ne bo moglo dohajati te dodatne glukoze.
Kronični stres lahko poveča tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Povečanje stresnih hormonov povzroča hitro dihanje in povečan srčni utrip, kar lahko vznemirja vaš prebavni sistem.
Povečane so možnosti, da imate zgago ali refluks kisline zaradi povečanja želodčne kisline. Stres ne povzroča razjed, vendar lahko poveča tveganje za njih in povzroči, da se obstoječe razjede razdražijo.
Stres lahko vpliva tudi na način, kako se hrana prebavlja, kar vodi do driske ali zaprtja. Lahko se pojavi tudi slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu.
Kadar ste pod stresom so vaše mišice napete. Ko se stresna reakcija prekine, se mišice sprostijo, če pa ste nenehno pod stresom, so lahko vaše mišice dolgo napete.
Zategnjene mišice povzročajo glavobole, bolečine v hrbtu in ramenih ter razne druge telesne bolečine.
Magister psihosocialne pomoči in univ. dipl. profesor športne vzgoje Damjan Verhovc, večkrat tedensko izvaja pogovorne terapije s kognitivno vedenjskim pristopom in v sklopu managerskih pregledov izvaja oceno stopnje stresa.
Nažalost pa se vsi vse pogosteje srečujemo s prekomernim stresom, zato je dandanes še toliko bolj pomembno, da se ga naučimo obvladati.
Ker dolgotrajni stres ali kronični stres resno škoduje vašemu zdravju smo v ta namen pripravili tudi:
Želite spremljati naše novosti, posebne ponudbe in zanimive ter koristne namige? Potem se naročite na e-novice Diagnostike Clarus.
Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje
Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.